Mesto vgraditve gredne vezi

Kot je bilo že omenjeno, bo potrebno volanski drog oziroma njegov srednji del, podaljšati za ustrezno dimenzijo, ki je definirana s prostorskim položajem krmilnega mehanizma oziroma z ergonomskimi zahtevami. Ker bo ena polovica volanskega droga (skupaj z enim izmed kardanskih zgibov) ostala nespremenjena, bo potrebno drugo polovico izdelati na novo, nato pa jo z neko gredno vezjo spojiti k originalnemu delu.

Srednji del volanskega droga, ki je z dvema kardanskima zgiboma povezan s zobniškim gonilom ter samim krmilom, prikazuje spodnja slika, na kateri je istočasno prikazana cona na vmesnem delu droga, kamor pride vgrajena gredna vez.

Slika 1: Mesto vgraditve gredne vezi

Temeljna ideja naloge je torej podaljšanje na zgornji sliki prikazanega dela za 199 [mm]. To pa lahko naredimo na več načinov.

1. Najenostavnejši je vsekakor ta, da bi cev na ustreznem mestu prerezali in jo z npr. mufo ustreznih dimenzij podaljšali za željeno dimenzijo. Toda tudi pri tej najenostavnejši izvedbi (pri kateri ne izdelujemo nobenih dodatnih elementov, razen mufe seveda) se pojavi vprašanje, kako spojiti mufo in cev. Varjenje je najenostavnejši in najelegantnejši postopek, za katerega pravilno izvedbo potrebujemo nekaj parametrov, med katerimi je vsekakor poznavanje materiala varjenca. In ravno tega podatka nimamo! Seveda je možno namesto varjenja uporabiti tudi razne izvedbe splošno uporabljanih grednih vezi. In prav to se mi zdi ena izmed najboljših možnosti za rešitev našega problema.
2. Če pogledamo zgornjo sliko, je v bistvu idejna rešitev naloge takorekoč dlani. Zeleno obarvan del mora na vsak način ostati originalni oziroma ga lahko na nasprotni strani kardanskega zgiba samo dimenzijsko priredimo, da bo ustrezal novim zahtevam. Vilice za kardanski zglob na zgornjem delu torej ostanejo nespremenjene. Cona, na kateri bomo izvedli spremembe, je jasno označena. Rdeče obarvane vilice lahko ostanejo nespremenjene, to je celo zaželjeno, ker je izdelava novih v delavnici lahko zelo zamudna. Namen naloge pa je uporabiti čimveč originalnih delov iz vozila P406 in jih samo na nek način prirediti. Prednost pri teh vilicah je ta, da imajo že izdelano luknjo z utori (zveza z utorno gredjo). Za podaljšanje droga bi bilo potrebno izdelati poseben nastavek, ki bi ga v rdeče vilice pritrdili na isti način (torej z utorno gredjo). Na drugem koncu nastavka bi izdelali eno polovico, na koncu zeleno obarvanega dela pa drugo polovico gredne vezi, ki jo bomo pač izbrali. To je po mojem skromnem mnenju še ena (poleg prejšnje), zelo dobra možnost za podaljšanje, seveda ob pogojih, ki so bili navedeni.
3. V primeru izdelave novih delov volanskega droga se nam ponuja možnost, da en kardanski zglob obdržimo, drugega (skupaj z ustrezno daljšim nastavkom) pa izdelamo na novo. V tem primeru ostane tovarniško izdelan del nespremenjen (na sliki je obarvan zeleno), na novo izdelan del pa z ustrezno gredno vezjo pritrdimo na obstoječi izdelek. Prednost te izvedbe pred prej opisano je vsekakor ta, da odpade izdelava gredne vezi, ki povezuje rdeč element z zelenim, ker bi bile vilice izdelane kot celota z gredjo. Odpade tudi dodaten vzmetni zatič, s katerim je polovica kardanskega zgiba pritrjena na drog oziroma gred. Seveda pa se pojavi vprašanje, kako to v praksi dejansko izvesti? Najboljši način za izdelavo takih elementov je vsekakor utopno kovanje, za katerega pa potrebujemo natančno orodje, ki pa je hudo drago, zato to na vsak način odpade.

Če preučimo vse tri naštete možnosti, je odgovor, kaj narediti, jasen. Najbolj prikladen je način, naveden pod 1. in 2. točko. S produkcijskega stališča je ugodno, da se čimmanj delov izdeluje na novo. Zakaj? Ker je to nesmisel, če imamo na razpolago že izdelane elemente, ki jih je potrebno samo prilagoditi novim zahtevam. Tudi sama izdelava novega kardanskega zgiba je dokaj velik podvig, s katerim pa ne bomo dosegli kaj bistvenega. V 2. točki bi bilo potrebno izdelati samo poseben nastavek (z eno polovico gredne vezi) ustrezne dolžine ter drugo polovico gredne vezi, ki jo pritrdimo na konec zeleno obarvanega dela.

Še boljši način je seveda povezava z mufo ustreznih dimenzij. Mufe pa sploh ni problem izdelati; to bi lahko naredili v vsaki malo bolje opremljeni strojni delavnici. To je eno, druga stvar pa je ta, da je na mestu vgraditve gredne vezi volanski drog potrebno razpoloviti in na obeh koncih izdelati po eno gredno vez, da bomo lahko s pomočjo mufe ustreznih dimenzij volanski drog zopet sestavili nazaj v celoto. Prednost tega načina je vsekakor ta, da kardanski zgibi in njihove povezave (samo rdeči zgib) ostanejo takšne, kot so, kar pa je glavni namen naloge.