tekst: Igor Triplat, foto: Uroš & Igor Rosa
Letos poleti smo se lotili izdelave prvega izdelka za prototipno vozilo, ki nam bo pomagal izboljšati predstavo o končnem izgledu notranjosti vozila ter nam koristil tudi pri nadaljnjem oblikovanju le-te. To je statična maketa potniškega prostora v naravni velikosti, torej v merilu 1:1, na kateri smo preučevali ergonomijo vozila.
Izdelave makete smo se lotili trije študentje, in sicer Marjan GRAH, Uroš ROSA in Igor TRIPLAT (gledano z desne proti levi na sliki 1). Sama gradnja je potekala v prijetni senci pred Uroševo hišo nad Koprskim zalivom.
Slika 1: »Gasilska«
V ozadju je moč opaziti kup materiala za izdelavo makete (ko je nastal posnetek, smo se pravkar vrnili iz trgovine) ter zbirko orodja. Po fotografiranju smo nemudoma začeli s preučevanjem gradbenega načrta in izdelavo prvih sestavnih delov.
Namen izdelati maketo potniškega prostora ni bil v tem, da bi naredili verodostojno kopijo notranjosti vozila, čeprav bi bilo to vsekakor zanimivo. To bi bil v prvi vrsti izredno zamuden postopek, vprašanje pa je, če bi bilo to sploh smiselno. Maketa je zato zasnovana razmeroma preprosto in vsebuje samo bistvene nosilne elemente, ki dajejo oporo originalnim, tovarniško izdelanim sklopom ter elementom, ki bodo v vozilo vgrajeni na novo.
Vprašanje, ki se poraja je, zakaj smo se odločili za gradnjo makete? Odgovor je nadvse enostaven, namreč, na maketi si lahko precej lažje predstavljamo npr. kakšen bo položaj voznika za volanom, kakšno bo njegovo vidno polje, koliko prostora bo imel okoli sebe, kako bo sedel sopotnik ter seveda, kako se uporabljeni originalni deli sklopijo v novo okolje. Na maketi lahko izredno enostavno odčitamo tudi kakšno pomembno dimenzijo, ki jo je morda na načrtu težko izmeriti ali pa preverimo, ali bo npr. volan nameščen pod pravim kotom in ravno prav oddaljen od voznikovega sedeža. Maketo oziroma model potniške celice bi seveda lahko naredili tudi z uporabo računalnika, edini problem, ki se pojavi, pa je ta, da potrebujemo modele tovarniško izdelanih elementov, ki pa jih nimamo. Stvari lahko pogledamo iz enega ali pa iz drugega zornega kota, lahko pa tudi iz tretjega, ki je najpomembnejši, namreč lahko se usedemo na voznikov sedež, zavrtimo volanski obroč ter pritisnemo na stopalko za plin. Tako si lahko ustvarimo precej natančno prostorsko predstavo o bodočem objektu. Zato torej »otipljiva« maketa!
Naše izhodišče za delo je predstavljala natančna merska skica oziroma načrt, ki ga je po svojih podatkih in preračunih pripravil Uroš. Na načrtu so bile definirane vse najpomembnejše mere o npr. položaju volanskega obroča, legi sedežev, prestavne ročice, pedalnega sklopa in ročne zavore.
Bistveno pri takem delu je izdelava načrta ali pa vsaj neke merske skice. To je vsekakor najpomembnejša faza v razvoju nekega novega izdelka. Če na načrtu stvari niso natančno izrisane in definirane, potem tudi npr. ne moremo vzeti žago v roke in odrezati letve za neki okvir. Nemogoče si je sproti v glavi delati plan, kje bo ta ali pa oni element, ker s takim načinom dela dobesedno iščemo neprestane korekcije že izdelanih elementov, rok, v katerem nameravamo izdelati izdelek, pa se tako vse bolj oddaljuje in oddaljuje. Pri izdelavi se velikokrat pojavijo povsem drugačni problemi, mogoče tudi taki, ki jih morda na začetku sploh nismo predvideli.
Iz načrta smo sproti pobirali želene dimenzije in jih prenašali na material, nato pa začeli z obdelavo posameznih sestavnih delov. Delo smo si med seboj lepo razdelili. Eden je pripravljal kose in risal na material, drugi je izrezoval in končno obdelal sestavne dele, medtem ko je tretji, »oborožen« z vijaki, maticami in z lepilom zamazanimi rokami že nestrpno čakal, da dele sestavi skupaj in da se pred njim čimprej pokaže zunanja oblika izdelka.
Ustroj makete je razmeroma preprost. Nadgradnja je paličasta. Kaj to pomeni? Vsi elementi (npr. požarna stena, sredinski tunel, nosilci za sedeža ter pedalni sklop) so izdelani iz predhodno oblikovanih letev, ki so po načrtu sestavljene v ustrezno obliko. Tako dobljena nadgradnja pa je privita na osnovno ploščo, ki dimenzijsko povsem točno predstavlja podvozje avtomobila. Originalne dele iz P406 ter naknadno kupljene (oba sedeža) pa smo nato pritrdili na predhodno pripravljena mesta.
Maketa je izdelana iz lahko dostopnih gradiv, kot so lahka brezova vezana plošča, jekleni škatlasti profili, lesene letve različnih dimenzij, pa seveda stiropor in karton. To je bil naš cilj že od vsega začetka, ker so bila finančna sredstva omejena. Za spajanje elementov smo uporabili samorezne in glavične vijake, za boljšo trdnost spojev lesenih delov pa še belo mizarsko lepilo. Nasploh smo se lepljenju skušali v čim večji meri izogniti, ker bi se čas izdelave močno podaljšal, zato smo dele spajali z vijaki. Tako smo z delom razmeroma hitro napredovali. Za površinsko zaščito polizdelkov smo uporabili brezbarven nitro lak ter temeljno barvo za kovine.
splošno uporabljana orodja za obdelavo lesenih in kovinskih gradiv, katerih bogato zbirko je velikodušno posodil Uroš. Najbolj smo potrebovali vbodno in krožno žago ter ročni vrtalni stroj, svedre različnih premerov, pa razne izvijače, risalno orodje, kotnike in podobno.
Slika 2: Vrtanje lukenj za podvozje. »Pazi, da bo v vinkel!«
Na sliki 2 vidimo osnovni nosilni okvir makete. Izdelan je iz jeklenih škatlastih profilov (dimenzij 20 x 40 [mm]), ki so med seboj zavarjeni. S to fazo izdelave smo imeli največ težav (nekatere nam je pomagal rešiti Urošev oče), saj se je varjenec hudo deformiral, na voljo pa nismo imeli nobenih posebnih šablon ali vpenjal, v katerih bi varili ta okvir. Okvir je bilo potrebno na vsak način poravnati, kar smo naredili ročno in s kontrolo dimenzij obeh diagonal ter stranic okvirja. V tako dobljeno nosilno osnovo smo izvrtali vse potrebne izvrtine, nato pa je Marjan vse skupaj premazal s temeljno barvo za kovino, pri tem pa sva z Urošem soglasno ugotovila, da je pravi pleskarski mojster.
Nato je bila na vrsti montaža osnovne plošče, ki je izdelana v dveh delih iz 15 [mm] debele vezane plošče. Plošča je na okvir pritrjena z vijaki. Nato je sledila še montaža in dokončno sestavljanje paličaste nadgradnje, ki je v celoti izdelana iz masivne smrekovine. Preostala nam je še končna montaža vseh originalnih in kupljenih sestavnih delov.
Slika 3: Osnova potniške celice je gotova. Majhna kolesca služijo samo za enostavnejše premikanje. Narejena je že tudi nosilna konstrukcija v nosu vozila, ki je podprta z dvema diagonalama, ki predstavljata sredinsko konzolo. Lepo se vidi že montiran pedalni sklop, manjka edino še stopalka za plin………
Zaradi velikosti makete smo na spodnji strani nosilnega okvirja pritrdili močna kovinska pohištvena kolesa (premera ca. 100 [mm]), ki omogočajo enostavnejše manevriranje, izrezi na vseh štirih ogliščih osnovne plošče makete pa predstavljajo prostor za kolesa. Vse skupaj s kompletno »posadko na krovu« si lahko ogledate na sliki 4.
Slika 4: Čas za malico in fotografiranje, voznikov sedež je že nameščen, prav tako pa tudi volan in prestavna ročica. »Kopilot« je na žalost še brez sedeža.
Ko je bila maketa že skoraj gotova, smo se odločili, da namestimo sedeže. Tu pa so se pojavile težave, namreč, sredinski tunel je bil preširok in sedeža sta imela ob bočni strani premalo prostega prostora. Preostalo nam ni nič drugega kot to, da odstranimo nekatere že pritrjene dele, ter se lotimo modifikacije tunela. Sredinski del smo izrezali, stranice pa premaknili proti srednjici vozila……..
Ker smo iz različnih koncev Slovenije, smo bili s časom omejeni, zato se je Uroš naknadno še posebej potrudil in sam izdelal še kolesa, pa tudi vse stene okoli potniške celice. Stiroporna kolesa služijo za boljšo predstavo o velikosti. vozila, stene okoli kabine pa so prav tako izdelane iz stiropora, ki je kombiniran z lepenko. Odločitev za ta dva materiala je padla predvsem zaradi enostavne mehanske obdelave in možnosti izdelave dokaj kompleksnih oblik.
In naposled je napočil trenutek, ko se je dalo stopiti malo vstran in si ogledati naš izdelek. Kar je fotograf videl skozi objektiv, pa kaže neobičajna slika, slika 5.
|
|
|
Slika 5: nekaj posnetkov končnega izdelka – maketa potniške celice s kolesi in voznikom vred. Sedaj si v grobem že lahko predstavljamo približno velikost avtomobila. »Zgovoren« je tudi premer koles in razmeroma majhna medosna razdalja. Na sredinski in desni fotografiji je še slika voznikovega prostora.
izdelava makete vsem trem v veliko veselje in izziv predvsem zato, da bomo od besed prešli k dejanjem in končno poprijeli za fizično delo. Pri izdelavi smo se srečali z nekaj praktičnimi problemi. Zanimivo je to, da je lahko na načrtu vse točno definirano kako in kaj, pa se zadeve povsem spremenijo, ko v trgovini ne moreš kupiti npr. želenega tipa vijakov. Takrat smo združili glave in problem skušali čim bolje rešiti in to je v bistvu tista lepota in čar strojništva, ko naletiš na nek čisto praktičen problem, ki ga morda teoretično nisi nikoli obravnaval, nato pa študiraš, kako bi ga čim bolj racionalno, z ekonomskega vidika pa čim ceneje rešil.
Bistven namen izdelave tega projekta je bil izdelati maketo kabine. Pa ne samo to! Pri delu smo se naučili uporabljati osnovna orodja in stroje za obdelavo lesa in kovin ter z njimi obdelovati osnovne gradbene materiale, tako pridobljeno znanje pa nam bo vsekakor koristilo tudi pri realizaciji ostalih izdelkov.
Izdelavo potniške celice so nam omogočili predvsem: Laboratorij LAVEK pod vodstvom prof. dr. Fajdiga, Peugeot Slovenija, ŠOFS in Rosa Design. Na tem mestu se vsem štirim prav lepo zahvaljujemo!
Dodatne informacije: info@studentroadster.com
